Zgodovina je v programu gimnazije (modul 280 ur) obvezni učni predmet v obsegu 280 ur. Namen pouka zgodovine je spodbujanje radovednosti o življenju ljudi v preteklosti ter sedanjosti in razvijanje sposobnosti boljšega razumevanja značilnosti različnih zgodovinskih obdobij, pojavov, procesov, sprememb in problemov v preteklosti in sedanjosti doma in v svetu. Pouk zgodovine v šoli izhaja iz zgodovine kot znanstvene discipline. Glavni koncepti zgodovine so: koncept časa in prostora, koncept sprememb, koncept kontinuitete, koncept vzročnosti in posledičnosti. Poudarek pri pouku je na kritični analizi in interpretaciji podatkov, didaktično prilagojeni dijakom, in na oblikovanju samostojnih zaključkov, mnenj in stališč o pojavih in procesih ter na raziskovanju različnih perspektiv in interpretacij o posameznih pojavih in procesih. Poudarjeno je tudi medsebojno delovanje med ljudmi in okoljem ter zgodovinskimi pojavi in procesi. Z izbranimi zgodovinskimi primeri ter učnim gradivom se prispeva tudi k razumevanju in spoštovanju tolerance, človekovih pravic, demokratičnih vrednot in kulturne raznolikosti.

Učni načrt je zasnovan tematsko, tako da zajema izbrane ključne zgodovinske pojave in procese, ki pomenijo pogoj za razumevanje kulturnega in civilizacijskega razvoja človeštva. Poudarek je na socialno-kulturnih temah in vsebinah z zgodovino vsakdanjega življenja, s prikazom materialnih in duhovnih dosežkov človeštva v izbranih zgodovinskih obdobjih. Učni načrt prinaša več širših tem in sicer tri obvezne in štiri izbirne, izmed katerih profesorji glede na zanimanje dijakov, svojo strokovno presojo in pogoje pouka izberejo eno do dve. V vsakem letniku se torej obravnavajo štiri širše teme oz. v celotnem gimnazijskem programu dvanajst obveznih in štiri do osem izbirne širše teme. Vsaka širša tema je opredeljena s tematskimi cilji, z jedrnimi vsebinami in ključnimi koncepti. Z izbirnimi širšimi temami se znanje poglablja in nadgrajuje. Poudarjena je tudi lokalna, nacionalna, regionalna in evropska zgodovina, pri posameznih širših temah pa je vključen tudi izveevropski svet. Slovenska zgodovina, zgodovinske izkušnje in kulturna dediščina so umeščene v širši srednjeevropski in evropski prostor, kar omogoča boljše razumevanje vplivov na dogajanje in procese in njihovo medsebojno povezanost. Zgodovina ima tudi pomembno vlogo pri oblikovanju slovenske narodne zavesti in narodne identitete, poudarja pa se tudi evropska in individualna identiteta.

Učni načrt se navezuje na znanja in spretnosti, ki so jih dijaki usvojili v devetletni osnovni šoli, ta znanja in spretnosti nadgrajuje in poglablja.

Cilji, ki se nanašajo na znanje in razumevanje zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov
Dijaki/-nje:

• pojasnijo ključne pojave in procese iz svetovne, evropske, regionalne, slovenske in krajevne zgodovine;
  
• razložijo in ocenijo vplive evropskih in svetovnih dogajanj na slovensko zgodovino;
  
• pojasnijo in primerjajo načine življenja in miselnosti ter znanstvene dosežke ter njihov vpliv na gospodarske procese, socialne odnose in okolje v različnih  zgodovinskih obdobjih;
  
• razložijo in ocenijo človekovo delovanje v preteklosti in sedanjosti;
  
• raziščejo zgodovinske pojave in procese s perspektive dobe, v kateri so se pojavili oz. odvijali ter z današnje perspektive;
  
• razlikujejo  vzroke, povode in posledice, ter ugotavljajo soodvisnost različnih pojavov in procesov, kontinuitete in sprememb v razvoju;
  
• pravilno uporabljajo temeljno zgodovinsko terminologijo.
  
  Cilji, ki se nanašajo na razvijanje spretnosti in veščin
  Dijaki/-nje:
  
• razvijajo sposobnosti časovnih in prostorskih predstav;
  
• razvijajo spretnosti zbiranja in izbiranja, analize, sinteze, kritične presoje vrednosti in uporabnosti informacij in zgodovinskih virov;
  
• se zavedajo relativnosti informacij;
  
• oblikujejo samostojne zaključke, mnenja, stališča in interpretacije zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov;
  
• se učijo iz multiperspektivnih zgodovinskih virov, ki so dostopni prek vključevanja IKT v pouk zgodovine;
  
• razvijajo sposobnosti različnih oblik komunikacije (pisno, ustno, debatne tehnike, z uporabo IKT …).
  
  Cilji, ki se nanašajo na razvijanje odnosov, ravnanja, naravnanosti, stališč
  Dijaki/-nje:
  
• razvijajo zanimanje za zgodovinsko preteklost in sedanjost slovenskega naroda in njegovih dosežkov  ter utrjujejo narodno zavest in zavest o državni pripadnosti;
  
• poudarjajo pozitivne kulturne vplive znotraj slovenskega naroda in s sosednjimi narodi;
  
• razvijajo individualno, narodno in evropsko identiteto;
  
• ocenijo pomen ohranjanja slovenske, evropske in svetovne kulturne dediščine;
  
• razvijajo odgovoren osnos do varovanja okolja in do ohranjanja kulturne dediščine;
  
• prek izbranih primerov iz zgodovine razvijajo poglede na svet, ki spoštujejo človekove pravice, enakost in demokracijo ter demokratično in odgovorno državljanstvo;
  
• obsodijo zločine proti človeštvu, genocide, holokavst in druge oblike množičnega kršenja človekovih pravic;
  
• razvijajo sposobnost za razumevanje in spoštovanje enakopravnosti med spoloma;
  
• razvijajo sposobnost za razumevanje in spoštovanje različnosti in drugačnosti ver, kultur in skupnosti;
  
• razvijajo pripravljenost premagovati stereotipe in predsodke;
  
• razvijajo odprtost do novih idej in previdnost pri izrekanju sodb;
  
• razvijajo pozitiven odnos do raznolikosti, multikulturnosti in drugačnih družbenih modelov;
  
• razvijajo sposobnost samostojnega izbiranja in odločanja ter svoje poglede na zgodovino;
  
• razvijajo dovzetnost za različne poglede oz. interpretacije ter razumejo zakaj se pojavijo.