Zgodovina je na splošni maturi izbirni predmet, ki ga dijaki opravljajo na eni ravni zahtevnosti. Maturitetni izpit obsega zunanji (eksterni) del, ki obsega dve izpitni poli, in sicer iz obče in narodne zgodovine ter notranji (interni) del izpita, ki obsega pisno nalogo in ekskurzijo.

Zunanji del izpita obsega izpitni polo 1 iz obče zgodovine in izpitno polo 2 iz narodne zgodovine. Vsako izpitno polo se piše 90 minut in prinese 40 % k skupni oceni (skupaj 80 %). Vsaka izpitna pola obsega učno snov iz ene ali več obveznih širših tem po veljavnem učnem načrtu za zgodovino v gimnaziji, in sicer tako, da smiselno obsega znanje iz različnih zgodovinskih obdobij. Na maturi se preverja znanje 11 obveznih tem od prvih visokih civilizacij do sodobnega časa (ne obsega uvoda v zgodovino (obvezna tema Zakaj je pomembna zgodovina?) in obdobja prazgodovine (del obvezne teme Od mestnih držav do prvih imperijev).

Notranji del izpita obsega v prvem delu pisno nalogo, ki se piše 30 minut in predstavlja 10 % skupne ocene. Temelji na delu s pisnimi in drugimi vrstami zgodovinskih virov.  V drugem delu pa se izvede še strokovno ekskurzijo, pri kateri se vrednoti pripravo in dejavnosti na ekskurziji kot sta predstavitev referata in odgovore na vprašanja. Ekskurzija prinese še zadnjih 10 % k skupni oceni. Notranji del izpita se opravlja iz izbrane izbirne teme.

Znanje zgodovine na maturi se nanaša na tri področja:

Podrobnejše informacije o maturitetnem izpitu iz zgodovine najdete v Predmetnem izpitnem katalogu za zgodovino, ki je objavljen na spletnih straneh državnega izpitnega centra na povezavi tukaj. Tu najdete tudi informacije o izvedbi mature iz zgodovine za tekoče leto, pravila in koledar za izvedbo praktičnega dela izpita (za notranji del izpita) ter stare maturitetne pole, ki ne predstavljajo več izpitne tajnosti, dijakom pa so v pomoč pri pripravi na maturitetni izpit.