Zgodovina je obvezni štiriletni predmet v splošni in triletni obvezni predmet v strokovni gimnaziji. Gradivo za izobraževanje na daljavo je usklajeno z učnim načrtom in pripravljeno za vse obvezne teme v obeh programih gimnazije, saj so le-te v obeh programih gimnazije so enake, iz njih pa se opravlja tudi splošna matura iz zgodovine v eksternem delu. Izbirne teme v obeh programih gimnazije so različne, dijaki izberejo v vsakem letniku glede na svoje zanimanje in v dogovoru s profesorjem – tutorjem vsaj eno do dve ter se jo samostojno  naučijo s pomočjo učbenika in druge literature ter virov iz različnih medijev v dogovoru s profesorjem – tutorjem. Znanje izbirne teme izkažejo z izbranim izdelkom v dogovoru z učiteljem – tutorjem.  Izdelki so lahko: referat, seminarska naloga, projekt, zgodovinsko domače branje ipd.

Izbirne teme v splošni in strokovni gimnaziji so naslednje:

Podrobnejša predstavitev izbirnih tem je v učnem načrtu z splošno gimnazijo in v učnem načrtu za strokovno gimnazijo.

Ostali učni načrti za zgodovino v gimnaziji predstavljajo le prilagoditve učnega načrta za splošno gimnazijo: učni načrt za klasično gimnazijo, učni načrt za gimnazijo z italijanskim učnim jezikom in učni načrt za dvojezično slovensko-madžarsko gimnazijo.

Načrt učenja in dela na daljavo pripravi dijak s pomočjo svojega učitelja – tutorja, s katerim je v izbranem spletnem učnem okolju tudi ves čas v kontaktu. Spletno učno okolje, v katerem poteka učenje in delo na daljavo je lahko eListovnik, spletna učilnica Moodle, Office 365, spletna učilnica v storitvi Google Apps for Educators (kombinira se spletno učilnico, delo v Gdrive (Googlove dokumente) ter Gmail) ipd. Komunikacija pa lahko poteka tudi po e-pošti, skypu, voxu, vibru ipd., upoštevajoč, da to niso spletna učna okolja, ampak le orodja za komunikacijo.

Gradivo za izobraževanje na daljavo za obvezne teme je členjeno v učne sklope in je zasnovano po načelih formativnega spremljanja in vrednotenja znanja in učenja, ki omogoča dijaku, da s pomočjo učitelja – tutorja načrtuje svoje učenje, s pomočjo kriterijev spremlja svoj napredek in samovrednoti kakovost usvojenega znanja. Gradivo za vsak učni sklop tako obsega delovni list, vire in strategije ter pričakovane dosežke in kriterije.

Delovni listi vključujejo raznolike naloge in aktivnosti za samostojno učenje ter naloge za preverjanje znanja. Glavni vir za učenje je učbenik, številne naloge pa vključujejo tudi dodatne zgodovinske vire (npr. zemljevidi, besedila, slikovni in fotografski viri idr.). Ponekod so dodane tudi  povezave do filmskih virov zlasti z YouTuba. V primerih, da povezave ne delujejo več, priporočamo, da dijaki samostojno ali s pomočjo učitelja – tutorja poiščejo nadomestni filmski vir. V tem primeru naj ga presodijo tudi z vidika verodostojnosti in uporabnosti za učenje izbranega učnega sklopa.

Naloge so sestavljene na različnih zahtevnostnih ravneh, ki so označene z barvo, in sicer z rdečo za minimalno zahtevnost znanja za oceno 2, z modro za temeljno zahtevnost znanja za oceni 3 ali 4 in z zeleno barvo za višjo zahtevnost znanja za oceni 4 ali 5.

Viri vključujejo seznam uporabljenih in priporočenih virov in literature za učenje, strategije pa nabor učinkovitih bralnih učnih strategij za učenje zgodovine. V kolikor dijaki še nimajo usvojenih učinkovitih učnih strategij, lahko preizkusijo bralne učne strategije iz nabora. Če preizkušene bralne učne ustrezajo dijakovemu učnemu stilu, naj jih uporablja s ciljem, da bo njegovo znanje zgodovine kakovostno in trajnejše. Predstavljamo izbrane in preizkušene učinkovite bralne učne strategije za učenje zgodovine.

Pred začetkom učenja se lahko uporabi strategijo V (kaj že vem: kaj že vem o neki učni snovi, katere veščine npr. dela z zgodovinskimi viri že obvladam, po katerih vrednotah se ravnam (spoštovanje človekovih pravih in ravnanje po njih)), Ž (kaj se želim naučiti: zakaj so učna snov, veščine, vrednote zame pomembne, načrtovanje osebnih ciljev učenja glede na skupne) in ob koncu učenja še N (kaj sem se naučil: katerih učnih vsebin, veščin, vrednot sem se naučil, preverjanje uspešnosti glede na kriterije, načrtovanje učenja za naprej – kaj bi lahko izboljšal).

Med učenjem se lahko uporabi:

1. študijsko branje: zbrano in natančno branje, podčrtovanje ključnih besed in besednih zvez, ki jih je od 5 do 10 % na besedilo;
2. splošna študijska strategija: hiter prelet snovi, prvo branje, iskanje pomena neznanim besedam (učiteljeva razlaga, spletni SSKJ, slovar tujk idr.), določanje bistva, drugo branje in postavljanje vprašanj za preverjanje, razlaga neznanih pojmov, iskanje primerov za ponazoritev učne snovi;
3. zapiski in povzetki:

• povzame se večino pojmov, idej in pomembnih podrobnosti iz razlage ali besedila (gradiva) s svojimi besedami,
• razvidna je zveza med glavnimi mislimi (glavne misli so vizualno ločene od podrobnosti – zapisane so v ločenih stolpcih ali v alinejah – pri alinejah se lahko uporablja številčenje),
• vključen je del z novimi pojmi, tujkami ali strokovnimi izrazi z razlagami (tako se krepi besedni zaklad in strokovna terminologija),
• zapisane so definicije,
• misli so izražene kratko – pri razlagi se aktivno posluša in zapiše povzetek v krajših povedih (enako pri besedilu v učbeniku ali drugem gradivu) – ne piše se po nareku ali dobesedno prepiše vse snovi še enkrat,
• zapiski ali povzetki imajo prostor za dopisovanje dodatnih informacij, pojasnil, postavljanje vprašanj na učno snov (kaj, kdo, kdaj, kje) – npr. v obliki obrobnih razlag,
• uporabljene so kratice za pogosto uporabljene besede (tako se pridobi čas),
• zapiske se takoj po zapisu:
• prebere in po potrebi uredi, dopolni, pojasni nejasnosti, preveri okrajšave, strokovne izraze in točnost letnic,
• s pomočjo spletnih ali drugih slovarjev se razloži neznane pojme (slovenske ali tuje),
• preveri se hierarhija idej (bolj od manj pomembnih),
• dopolni se povedi z bistvom.

Po učenju pa se lahko uporabi naslednje bralne učne strategije:

1. Paukova metoda: branje besedila, zapis ključnih besed v levo kolono, zapis pomembnih informacij v desno kolono, zapis povzetka s svojimi besedami na dnu npr. kot prikazujejo tabele (gre za različne variante Paukove strategije – izberi tisto, ki ti bolj ustreza).

PRVI PRIMER Ključne besede:	Pomembne podrobnosti:
Povzetek:

DRUGI PRIMER Ključne besede:	Povzetek:	Lastne misli:

TRETJI PRIMER Ključne besede:	Zapiski:
Povzetek:

2. grafični organizatorji:

• pojmovne mreže (tabele ali v alinejah),
• hierarhične pojmovne mreže (miselni vzorci, lahko tudi e-miselni vzorci v računalniškem programu XMind, MindMeister, Mindomo ipd.),
• primerjalne tabele,

Značilnosti	Zgodovinski dogodek, pojav, proces … 1	Zgodovinski dogodek, pojav, proces … 2
Značilnost 1
Značilnost 2
Značilnost 3
Ugotovitve primerjave:

Primer primerjalne tabele

• časovni trak za prikaz časovnega sosledja zg. dogodkov, pojavov in procesov, za boljšo časovno predstavljivost in orientacijo v času.

Bralne učne strategije za ustvarjanje »velike slike« po učenju zaokrožene učne snovi oz. učnega sklopa pri pouku ali za domače delo:

• Paukova metoda, splošna študijska strategija, branje z razumevanjem,
• PV3P (prelet gradiva, postavljanje vprašanj o tem, kaj bi se rad naučil/-a, gradivo se prebere, zapiše se neznane besede, ponovni pregled gradiva, pojasni se neznane besede, opredeli bistvo, odgovori na zastavljena vprašanja, poveže učno snov in ponovi po spominu) idr.

(Več v: Pečjak, Sonja, Ana, Gradišar (2015). Bralne učne strategije. Ljubljana: ZRSŠ).

Ob koncu učenja lahko dijaki svoje znanje preverijo s pomočjo ocenjevalnih obrazcev v obliki semaforjev, pri čemer zelena barva pomeni, da učno snov, veščine vrednote obvladajo, oranžna, da bodo morali učenje okrepiti in rdeča, da ne znajo dovolj in da bo treba v učenje vložiti več truda in morda spremeniti tudi učne strategije. Svoje znanje lahko preverijo še s pomočjo splošnih opisnih kriterijev za vrednotenje znanja zgodovine. Posamezne naloge zahtevajo tudi pripravo pisnih sestavkov, esejev, argumentov ipd. Tudi takšne izdelke lahko dijaki sami ovrednotijo s pomočjo opisnih kriterijev, ki so priloženi k vsaki nalogi. Ob koncu učenja pa lahko dijaki opravijo še razmislek o svojem učenju in znanju s pomočjo vprašanj, med katerimi izberejo tista, ki jim bodo pri razmisleku najbolj pomagala:

• Izpolni tretji stolpec pri strategiji VŽN (kaj sem se naučil, katere nove veščine obvladam , katere nove vrednote so mi postale pomembne).
• Kako znanje/izdelek dokazuje tvoj napredek?
• Ali z njim dokazuješ, da se trudiš za doseganje zastavljenih ciljev? Na kakšen način?
• Kako znanje/izdelek dokazuje, da razmišljaš/ravnaš drugače kot v preteklem obdobju?
• Kako so mi pri napredku pomagale izbrane učne strategije? Utemelji.
• Na znanje/izdelek sem ponosen/ponosna, ker …
• Ko sem se učil/-učila, sem spoznal/-a, da…
• Ko sem pripravljal/pripravljala ta izdelek, sem se naučil/naučila, da …
• Iz učenja/izdelka je razvidno, da sem v pripravo vložil/vložila veliko truda, ker …
• Znanje/izdelek dokazuje, da znam/razumem …
• Znanje/izdelek je pomembno, ker …
• Pri učenju sem še posebej ponosen/ponosna na…………….., zato, ker……………………..
• Kateri izdelek mi je posebej dobro uspel?
• Kaj bi lahko izboljšal/-a?
• Kaj sem pri učenju spoznal/-a o sebi in o svojem delu?

Dijaki nato zasnujejo še načrt za nadaljnje uspešno učenje. Pri tem glede na kriterije za vrednotenje znanja presodijo, katera znanja, veščine in vrednote so že uspešno usvojili in katera morajo še izboljšati, poglobiti, nadgraditi.